Slovensko podeželje je še vedno slabo pokrito s širokopasovnim internetom, brisanje t.i. belih lis pa je za lokalne skupnosti prevelik finančni zalogaj. Nekaj jih je bilo uspešnih na evropskih razpisih, a država zdaj zahteva, da 13 občin skupaj vrne 7 milijonov evrov, med njimi je tudi Ilirska Bistrica. Občine so se že pritožile, župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc trdi, da je postopek potekal pravilno, nadzorniki so imeli vpogled vanj in občina jih je s projektom seznanjala ves čas in z njim so se strinjali. Poslušaj.

V nedeljo je v Mariboru potekala druga tekma tarčnega pokala Lokostrelske zveze Slovenije. Na tekmi je nastopilo sedem tekmovalcev Lokostrelskega kluba MINS iz Postojne, osvojili so kar štiri prva, eno tretje in dve četrti mesti.

Slovenska kegljaška reprezentanca nadaljuje z uspehi na mladinskem svetovnem prvenstvu v nemškem Speichersdorfu. Slovenija je bogatejša še za eno kolajno. Med mešanimi dvojicami sta Katja Žnidaršič (KK Brest Cerknica) in Žiga Požar (KK Proteus Postojna) osvojila naslov svetovnih podprvakov.! Kot smo poročali, je Slovenija na kegljaškem mladinskem svetovnem prvenstvu v nemškem Speichersdorfu kolajno osvojila že včeraj. Srebro sta osvojili Tina Hren (KK Brest) in Leila Lisjak v disciplini tandem. Odlične nastope pa je z zlatom v kategoriji U-14 odprl Domen Špeh.

Evropska komisija  je sredstva solidarnostnega sklada v dodeljeni višini 18,4 milijona evrov Sloveniji nakazala 8. aprila letos. Po sklepu vlade bo od tega 10 milijonov evrov iz podračuna v proračun države nakazanih letos, preostanek pa v letu 2016. Na čim večje in čimprejšnje povračilo sredstev računajo med drugim v Občini Logatec, ki jo je lanska zimska ujma močno prizadela.

Pred 110 leti je v Postojni ljudska čitalnica prerasla v knjižnico. Glavni pobudnik je bil Josip Kraigher in nova ustanova je nadaljevala poslanstvo čitalnice – bila je osrednje gibalo kulturnega razvoja kraja in se tako postavila ob bok drugim mestom z območja današnje Slovenije. Zaprl jo je fašizem, a domačini se niso dali, knjige so skrivali po domovih. Po drugi svetovni vojni se je začela revitalizacija knjižnične dejavnosti. Knjižnica je leta 1905 začela z 200 knjigami, danes pa ima, z enotama, skoraj 140 tisoč knjig. Še en bibliobus je ena izmed želja ob obletnici, druga je  sledenje trendom in zadovoljni obiskovalci.