Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni ustanavlja prvi gozdni vrtec v Sloveniji. V tem šolskem letu se bodo starši in otroci enkrat na mesec družili v gozdovih okoli Postojne. V tujini so gozdni vrtci zelo uveljavljeni, začeli pa so z otroki, ki so imeli motnje pozornosti in nasploh težave v zaprtih prostorih. Računajo, da bi v nekaj letih tudi pri nas dobili dovoljenje za gozdni vrtec. Gibanje v gozdu ne koristi le gibalnim sposobnostim, pač pa aktivira tudi zadnji del možganov, ki omogoča celovito razmišljanje, torej tudi intuicijo in umetniško ustvarjanje. Poslušaj.

Na Notranjskem si želijo, da bi pristave gradu Snežnik postale vezni člen domačih ponudnikov iz občin Loška dolina, Cerknica in Bloke. Le povezani, je  prepričan  najemnik  grajskih pristav podjetje Elgo-Nova, bodo goste namesto nekaj ur zadržali nekaj dni. V  Loški dolini tečejo še zadnja dela, pristave bodo odprli novembra, a v park gradu Snežnik vabijo že ta konec tedna na slikarsko kolonijo. Družba Elgo-Nova je junija z ministrstvom za kulturo podpisala pogodbo o najemu  pristav za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja. Odločitev ni bila težka, saj so domačini in občudovalci muzeja in parka grad Snežnik. Na javnem razpisu   podjetje ni bilo le najugodnejši ponudnik, ampak je prepričalo tudi s celovitim programom.  Prisluhni.

Člani odbora Državnega zbora  za kmetijstvo so si včeraj ogledali posledice in sanacijo žledoloma na območju občin Postojna in Pivka. Pristojno ministrstvo je ob tem za sanacijo posledic napovedalo dodatnih 20 milijonov evrov evropskih sredstev, v četrtek pa bo vlada odločala o dodatnih dveh milijonih evrov pomoči iz proračuna. Poslušaj.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je poslancem pojasnila, da je bil takoj spomladi pripravljen program sanacije žledoloma v višini 13 milijonov evrov. danes pa bo na vladi predlog za dodatna dva milijona evrov proračunskih sredstev za izvedbo biotehniških ukrepov sanacije in za sanacijo državnih cest.
Na pristojnem ministrstvu so se sicer odločili, da bodo izvedli sanacijo poškodovanih gozdov tudi s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ukrep pripravilo v okviru novega programa razvoj podeželja. Za podukrep preprečevanja in odprave škode v gozdu zaradi naravnih nesreč je predvidenih 20,5 milijona evrov. Vrednosti podpore pa bodo odvisne od odgovora Evropske komisije, uradno naj bi bil znan februarja prihodnje leto.
Podpora bo namenjena nakupu sadik in semen gozdnega drevja, kjer je predvideno 100-odstotno financiranje, pri pripravi površin za obnovo gozda se predvideva 335 evrov na hektar, pri obnovi s sadnjo gozdnega drevja 1000 evrov na hektar (setev pa 250 evrov na hektar), pri negi obnovljenih površin pa je predvidena podpora v višini 500 evrov na hektar.
Za vzpostavljanje gozdne higiene bo na voljo od 78 do 234 evrov na hektar podpore, za odstranitev podrtega drevja iz hudourniških območij in varovanih gozdov pa po 9,75 evra na delovno uro. Za zaščito mladja na obnovljenih površinah se predvideva podpora 1,05 evra na kos za zaščito s tulci in 5,4 evra na meter zaščite z ograjo, za gradnjo gozdnih vlak pa je predvidena podpora v višini 16 evrov na tekoči meter, pri rekonstrukciji šest evrov za meter ter pri pripravi gozdnih vlak 10,5 evra na tekoči meter.
Ukrep predstavlja tudi izjemo, saj se bodo priznali stroški že izvedenih del od dne, ko je nastopil žled.

ŠENTPRIMA – Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov vabi na okroglo mizo  o vključevanju invalidov na trg dela. okrogla miza bo ta petek ob 13. uri v Ilirski Bistrici v sejni sobi  na Jurčičevi . Razmere, ki trenutno vladajo na trgu dela, visoka stopnja brezposelnosti ter predsodki, ki se še vedno pojavljajo na področju zaposlovanja invalidov, pomembno zaznamujejo vključevanje invalidov na trg dela v družbeno okolje. Poslušaj.

Na okrogli mizi o vključevanju invalidov na trg dela  bodo spregovorili o tem, kaj vsi skupaj naredimo, da bi invalidom olajšali vključevanje na trg dela, s kakšnimi ovirami in izzivi se pri tem soočamo, ter skupaj iskali predloge in rešitve za boljše in večje zaposlovanje invalidov ter  enakopravnost v družni.  Pred mikrofon smo  povabili tudi Aleša Ambrožiča  predstavnika podjetja Ipil, ki zaposluje invalide, zaposlenega v tem podjetju Petjo Koželja in  in predsednika MKNŽ-ja Simona Grbca. Prisluhni.