Od četrte zjutraj se je nad Brkini razdivjalo neurje z močnimi padavinami. Zaradi tega so močno narasli hudourniki, ki so poplavljali stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, dva manjša plazova sta zaprla cesti Ilirska Bistrica-Podgrad in lokalno cesto po dolini potoka Postrva proti Brcam.

Kot je za STA povedal namestnik  poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite Občine Ilirska Bistrica Luka Špilar, je bilo neposredno ogroženih sedem objektov. Nekateri med njimi so bili tudi delno zaliti, nekateri le ogroženi in zato zaščiteni s protipoplavnimi vrečami.
Člani prostovoljnih gasilskih društev Ilirska Bistrica, Knežak, Podgrad in Vrbovo so v poplavljenih objektih črpali vodo.
“Tokrat ni bilo nobenega opozorila, do naraščanja hudournikov je prišlo iznenada. Le eden izmed objektov, ki so bili tokrat ogroženi, je bil že doslej delno poplavljen zaradi visokih voda v novembru, ostali pa niso bili,” je povedal Špilar. Trenutno na tem območju ni več težav.
Center neurja je bil tokrat pri Podgradu, v Ilirski Bistrici pa je od 4. ure zjutraj padlo 52 litrov dežja.
V ilirskobistriški občini sta se v tem času sprožila tudi dva plazova. Eden je zaprl cesto Ilirska Bistrica-Podgrad, vendar so ga že očistili in ponovno vzpostavili prometno povezavo. Drugi pa je zaprl lokalno cesto do po dolini potoka Postrva do ene izmed domačij v vasi Brce.
V občini Pivka je zemeljski plaz podrl prostor za rejo živali v kraju Buje.
Dežurni prognostik z Agencije RS za okolje Andrej Velkavrh opozarja, da so še predvsem dopoldne v zahodni polovici Slovenije krajevno možni močni nalivi.

Stoletne poplave je v prvi polovici novembra doživela tudi Križna jama, ki je sicer vodna jama, saj slovi prav po podzemnih jezerih. Vanjo se večinoma stekajo vode z Blok, planote, kjer je 7. novembra padel padavinski rekord. Člani Društva ljubiteljev Križne jame so nad višino vode v jami osupnili že v poplavah  pred štirimi leti, tokrat pa je bila voda še višja. Potrebovali so kar teden dni, da so popravili poti, ki jih je v jami poškodovala voda. Poslušaj.

Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici v soboto prireja osrednjo prireditev ob praznovanju kar treh obletnic. Letos mineva 150 let od ustanovitve bistriške čitalnice, 110 let od rojstva Makse Samsa in petdeset let knjižnice kot samostojne kulturne ustanove. Knjižnica je v zborniku Sledi v času, ki ga je izdala ob tej priložnosti,  zajela  zgodovino čitalnice, knjižnice, pozornost je namenila  tudi Maksi Samsa in aktualnemu  dogajanju v knjižnici.  V soboto ob 18.30 bodo  na praznovanju obletnice v Domu na Vidmu  sodelovali predstavnica ministrstva za kulturo Tatjana Likar, akademik Ciril Zlobec, direktorica knjižnice Damijana Hrabar in novinar Danijel Cek.  Več v prispevku Eve Logar.

Upraviteljica Alenka Krivec Nabernik, ki vodi stečaj ilirskobistriškega TIB Transporta, je našla najemnika, ki bo nadaljeval posle družbe. S podjetjem Korle je sklenila pogodbo za najem voznega parka in dela nepremičnin, je za STA potrdil solastnik družbe Korle Jernej Skubic. Del zaposlenih, najverjetneje 35, bo lahko tudi nadaljeval z delom.

Stečajna upraviteljica je za STA potrdila, da je pogodba sklenjena s podjetjem Korle iz Ivančne Gorice, več informacij o pogodbi pa ni razkrila. Danes sicer 128 delavcem družbe TIB Transport poteče odpovedni rok, v ponedeljek in torek pa se bodo začeli prijavljati na zavod za zaposlovanje. Skubic, eden od solastnikov najemnika, pa je pojasnil, da je bila pogodba o najemu sklenjena za leto dni, v kratkem pa bodo za kratek čas zaposlili tudi 35 delavcev. Kakšna bo usoda podjetja, novi najemnik še ne more napovedati, saj bo zaradi praznikov v prihodnjih tednih le malo poslov, družba pa je škodo utrpela tudi po začetku stečaja, ko je izgubila veliko strank. Tako tudi ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega delovanja družbe, želi pa si, da bi njeno zdravo jedro lahko nadaljevalo delo. Okrožno sodišče v Kopru je namreč pred dvema tednoma ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad ilirskobistriškim prevoznikom. Ilirskobistriški TIB Transport je edina večja prevozniška družba za prevoze nevarnih tovorov v Sloveniji, nanjo pa se vežejo tudi manjši prevozniki, ki dopolnjujejo tovrstne storitve, kot je oskrba s kemikalijami in gorivi. Vendar pa družba, ki skupaj s povezanimi družbami zaposluje približno 220 delavcev, v postopku prisilne poravnave, ki se je začela 12. marca, ni uspela s predlogom konverzije terjatev v kapital. V postopku prisilne poravnave so upniki prijavili za 7,1 milijona evrov terjatev, največ Abanka Vipa, Finančna uprava RS, Hypo Leasing in OMV.

Po koncu manjših popravil in obnovitvenih del v bazenu in pripadajočih prostorih  jutri ob 10. uri ponovno odpira vrata bazen v Logatcu.   Občina Logatec se je avgusta, po odkupu bazena, odločila, da ga takoj preda namenu.  Bazen v Logatcu  je bil  zgrajen v sodelovanju s šolami in vrtci  in primeren za učenje plavanja ter izvedbo različnih programov, tudi za rekreativne plavalce, starejše in mlajše občane.  Zaprt je bil štiri leta, pogrešali so ga predvsem starši šoloobveznih otrok, šole in vrtci, zato je občina Logatec, ob soglasju občinskega sveta, našla denar za odkup bazena.  Poslušaj.